Na začetku so bile prve dobro jutrnice citati drugih ljudi. Potem so bile dobro jutrnice narejene tako, da sem jih vzel in pokomentiral. Danes, v resnici, lahko napišem 50 ”dobro jutrnic” v štartu, zdaj. In bodo vsaka na neko temo, tako da jih praktično lahko stresam iz rokava. Niso vse dobre, niso vse inspirativne, niso vse share-abilne, vsaka se ne dotakne vsakega. Kar hočem reči je, da iz vseh teh, zdaj jih je nekje 2400, jih je bilo recimo za prvo knjigo 200. Za drugo knjigo še manj, ker so malo daljši. Za tretjo knjigo se nespomnim koliko točno jih je bilo. In tudi iz vseh teh bo za nekoga morda le 5, ki se ga bodo res dotaknile. Neverjetno se izboljša ta veščina pisanja in to, da se misli znajo razjasniti s tem, ko pišem in dajem ven. Tudi zdaj, ko govorim, če bi me nekdo poslušal… Enkrat so me snemali, kar nekaj let nazaj, ko sem komaj začel s tem s čimer se trenutno ukvarjam, takrat sem tako dolgočasno, zamorjeno in obupno predaval, da si mislim: ”Ojoj, če mislim pasti v depresijo si moram pogledat tisti posnetek.” Tako, da vse to kar jaz počnem in pišem, ter govorim je kot, da bi brusil jasnost, nek diamant komunikacije. In, če pomislim, na primer, moje delo je, da ljudi pomikam hitreje in naprej proti cilju. Da jim odpravim potencialne nezavedne blokade, okvirje, prepričanja ali vrednote, ki jih omejujejo. Kar koli v tem nezavednem svetu počnemo. In to počnem preko NLP-ja, hipnoze in coachinga. Zdaj je že 18 let odkar to počnem. Na začetku sem bil velikokrat le kot udeleženec teh delavnic, kot študent. Vse te delavnice sem obiskal, bil prostovoljec pri Tony Robbins-u, kjer sem že od leta 2005, torej 16 let. Najprej kot prostovoljec in sedaj kot Senior Leader. Res se dobi neka nezavedna kompetenca, ki se je ne da dobiti na nikakršen drug način, kot skozi neko drobno, aktivnostjo vsak dan. Tako, kot recimo Luka Dončič. Vidim ga sedaj, ko igra v NBA neverjetno košarko, vendar on ni prvič prijel za žogo. Luka je že zelo mlad odšel v Španijo in takrat treniral ter bil podvržen določenemu ritmu in košarki. Takrat ni nihče vedel za njega. Potem je vadil in vadil… Če pogledate, da za nekoga, ki opazuje od nekje od zunaj, ki mu to ni neka strast ali del življenja, je to samo metanje na koš, nič posebnega. On pa perfekcionizira eno malenkost, eno stvar in zato se gre. Jaz nenehno gledam kako se lahko pribljižam ljudem in kako jim lahko prestavim in povem še na kakšen drugačen način. Iz katerega zornega kota lahko pridem do tistega notranjega sveta, da se bodo ti ljudje res premaknili in prebudili, da bodo naredili nekaj s sabo in svojim življenjem. Da se bodo zavedali, kar neprestano ponavljam, da imamo omejen čas na tem planetu in nimamo časa izgubljati časa z nekim drugim življenjem z nekom drugim. Nimamo časa čakati, da bo nekaj padlo iz neba. Dostikrat ljudje predlagajo, da se bo to zgodilo in še tisto, komaj potem bodo rekli ”Zdaj je čas, da živimo in čas, da gremo naprej.” To so takšne majhne nianse, ki jih ljudje niti ne opazijo. Jaz vem le, da se danes počutim veliko boljše, kot pred 5 ali 10 leti. To me navdihuje, da grem naprej. In način kako jaz treniram, da mečem na koš je, da naredim vsakdanji LIVE ali pa posnamem vnaprej če so to počitnice ali prazniki. Ali napišem vsakdanjo dobrojutrnico. Jaz verjamem, da je vsak zmožen se tega kar jaz počnem naučiti, zdaj je le vprašanje, če je to pripravljen narediti. Ali je pripravljen vložiti čas, denar in energijo. Tukaj ni polovičarstva, tako kot Luka Dončič ne igra malo nogometa, malo hodi v hribe, malo igral ping-pong in potem na koncu še dvakrat vrže na koš. Treba se je popolnoma posvetiti temu in zaplavati.

M: Če bi lahko potegnila nek nauk vsega tega: Najprej si pričel z eno jutranjo rutino, zelo enostavno, torej rabiš svinčnik in papir, to vsi imamo. Pričel si si zapisovati vsak dan eno lepo, dobro misel. Najprej od tujcev, tujih pisateljev, potem pa si te pričel razlagati, kasneje pa so se ti tvoje lastne misli razvijale in skozi to si spreminjal tudi svoj odnos do sveta. Lahko bi rekli, da z malimi koraki raste veliko. In je bolje, da zdaj narediš en majhen korak, ker čez 7 dni bo že 7 majnih, čez en mesec jih bo že 30 in si prišel že daleč. Ali bi lahko rekel, da si potem iz teh ”dobrojutrnic” izpeljal potem še lažje to javljanje v živo, kar je bistveno težje. Potem lahko še lažje greš eno stopničko naprej. S čim torej odlašamo? Ne bomo imeli še enega življenja po odlašanju, zato začnimo z nečim sedaj. In bomo kasneje čez nekaj let, ko bomo pogledali svoje delo in razmišljanje pred nekaj leti bomo prijetno presenečeni.

A: Dodal bi samo še, da danes ljudje iščejo neke Quick Fixe, nekaj kar bodo hitro dobili. Strategijo na primer, rabim, da mi pokažeš 3 korake do tega. 2 koraka do nečesa. In na žalost ne postavijo ključnega vprašanja samemu sebi: Zakaj vse to? Čemu vse to? Kaj je smisel in kaj je v ozadju vsega tega? Tukaj bi rad, da ljudje posvetijo malo več pozornosti. To naj bo smisel življenja, torej: ”Zakaj sem tukaj?” Kaj se bo zgodilo z mano čez 10, 15, 50 koliko pač imam časa do konca življenja let. In tudi: ”Kaj si želim za to potovanje, ki se imenuje življenje?” Če bi nadal temu neko rdečo nit bi dodal k temu samo, da je potovanje bistveno lepše. Ko oseba ve zakaj in kam. In ko se neha spraševati samo o teh minimalističnih stvareh, ki so na koncu trivialne. Čez 5, 10, 20 , 30 let bo to vse tako nepomembno.

Teh posnetkov je 280 v slovenščini in mislim, da 260 v angleščini. Nekje 90% teh posnetkov je v živo in nekje 10%, vsaj v zadnjem času, si puščam vikende zato, da so posnetki že v naprej pripravljeni in se potem objavijo.

Začelo pa se je lani. Imam eno skupino, ki pričnejo vsako leto in sicer želijo postati coachi oziroma želijo, da jim pomagam zgraditi coaching posel. Lani smo imeli en izziv oziroma challenge. Rekel sem jim, vsak dan poskusite posneti en posnetek v živo. Vsi so se pritoževali, saj je to bilo 17 dni, 17 posnetkov. To se jim je zdela ”grozna”, velika reč. In potem sem, zato da sem njih odprl, tudi jaz pričel to delati. Rekel sem si: ”Nemorem jaz kuhati hrane, priporočati receptov, ki jih sam tudi ne kuham.”

In ta skupinica coachev, ki jim jaz pomagam, da pridobijo coaching stranke, neke vrste moja inspiracija. Kar pomeni, da sem jaz prvi začel in tudi nekateri so se snemali v živo znotraj naše Facebook skupine, kar je čisto vredu. Bilo jim je neprijetno javno deliti svoje videje. Po 17 dnevih sem jim rekel zakaj ne bi naredili še 18-ega in 19-ega. In zdaj je to postala že navada. Na trenutke ni najbolj prijetno, saj je moj dan poln različnih aktivnosti. Recimo, danes sem začel že ob 6, včeraj sem bil na Tony Robbinsu, kot Senior Leader. Sedaj imamo največjo skupino do zdaj, 30.000 ljudi. Včasih so trenutki, kadar mi ne uspe uskladit in vpisat v koledar, vendar vedno imam v mislih stranko. Nekoga, ki mu bi rad pomagal. In vsa ta vprašanja nimam vnaprej pripravljena ampak dobim, na primer, email, ker je nekdo frustriran in ima nek problem. In iz tega naredim vprašanje. 

Ali pa, sedaj smo ravno pričeli NLP praktik na novo in potem smo imeli še Hipnozo in nekdo je imel izziv, ter rekel: ”Jaz tega ne bom počel”, ni hotel delati vaj. Imeli smo torej izziv z nekom v delavnici. Bil sem slabe volje, jezen. Mislil sem si, oseba investira in investicija ni tako majhna in po drugi strani noče narediti spremembe. Potem sem posnel posnetek točno s tekočim vprašanjem, saj vem, da se ljudje ne smemo obremenjevat če imamo nekoga radi in če bi radi nekomu pomagali pri tem pa ta oseba še ni pripravljena nekaj narediti za sebe in je to potem njegov ali njen problem. Kar hočem reči, ta vprašanja so v resnici vprašanja s strani case-ov, primerov, izzivov, ki jih dobivam ali preko maila ali v živo ali drugih kanalov. In včasih se mi zdi, da sem že vsa izčrpal, ker ko sem jih naredil prvih 17 sem rekel, kje bom najdel še 10 novih? Vem, da se včasih ponovijo in tudi ne vem koliko časa bom to počel ampak za enkrat sem v tem ritmu in razmišljam, da bi mogoče začel z neko tematiko ne več toliko s vprašanji in bi še nekaj časa vztrajal. Mogoče bom prišel do 365 in potem zamenjal temo. 

Je pa še nekaj. Tukaj me ljudje dostkrat ne razumejo. Jaz pišem ”Dobro jutranjice”, to so pozitivne misli vsako jutro, za dobro jutro. In to počnem zdaj že res veliko časa in na podlagi tega so zdaj izšle že 3 knjige. 2 sta že izšli, zdaj prihaja še tretja, ”Dobro jutranjica 3” in tudi tukaj imam veliko vsebine, toliko stvari, ki sem jih naredil, da bo lahko prvič iz vseh teh posnetkov naredil zbirko coachingov. In potem tudi krajše posnetke, ter to vsebino še kdaj uporabil.